26. 7. 2021

Revizija – pomemben del vsake organizacije

Beseda revizija ima pogosto negativen prizvok, ker jo ljudje povezujejo s kaznovanjem posameznikov ali podjetja in jo enačijo z orodjem, ki bi preprečevalo normalno poslovanje. V resnici pa je revizija ali revidiranje širok pojem, ki se ukvarja z različnimi storitvami in dejavnostmi, ki pomagajo podjetju ali organizaciji, da je njeno poslovanje pravilno in brez problemov. Cilj revizije je, da pooblaščena revizijska družba, opravi pregled določenega podjetja oziroma organizacije in njenega poslovanja, potem pa na podlagi sklepov poda mnenje, ki bi predvsem preventivno poskrbela za optimalno poslovanje, ki je v skladu z zakonodajo. Z revizijo se nad podjetje vzpostavi nadzor, ki predvidi in opazi morebitne težave, še preden lahko resno ogrozijo delovanje podjetja.

Kakšne vrste revizije poznamo

Tako kot ostale dejavnosti, je tudi revizija razdeljena na več področij. Načeloma gre pri reviziji za pregled delovanja podjetja oziroma organizacije. Revizijo navadno izvajajo za to specializirane revizijske družbe in njeni uslužbenci, ki imajo za revizijo pooblastila. Podjetja revizijo naročijo pri revizijski družbi, ki je nepristranska, da podjetje predloge za izboljšanje prejme na neodvisni ravni. Ker nekateri ne poznajo razlik med vrstami revizij, se zgodi, da za svoje podjetje naročijo revizijo, ki je v tistem trenutku ne potrebujejo in nastane zmeda.

Med najbolj pogostimi je revidiranje računovodskih izkazov. Tu pooblaščena revizijska družba pregleda vse računovodske izkaze in na podlagi dokazov in ugotovitev oceni ali naročnikovo podjetje posluje pošteno. Vsi računovodski izkazi morajo odražati resnično stanje poslovanja v preteklem letu.

V primeru, da je podjetje v postopku likvidacije, stečaja, prisilne poravnave, če se podjetja združijo ali pa delijo, gre za revizijo ob statusnih spremembah podjetja. Tudi tu samo revizijo opravljajo pooblaščene računovodske družbe. Tu se pripravi podrobno revizijsko poročilo o vseh dejavnostih podjetja.

Nekatere vrste revizije poslovanja podjetja pa ne izvajajo pooblaščene družbe, ampak jih izvajajo državni revizorji in preizkušeni notranji revizorji, ki so del Računskega sodišča Republike Slovenije. Tu gre za revizijo računovodskih izkazov proračunskih uporabnikov in notranja revizija proračunskih uporabnikov. Pozornost je na ministerstvih in njihovih sestavnih organih, pa tudi na raznih agencijah, uradih in zavodih iz vseh področij. Predvsem gre za revizijo porabe državnih sredstev, torej za revizijo računskih izkazov, poleg tega pa tudi za revizijo samega delovanja in učinkovitosti naštetih organov.

Zadnja oblika revizije je notranja, ki bo zaradi obsežnosti bolj podrobno opisana v nadaljevanju.

Notranja revizija

Za notranjo revizijo se odločajo podjetja sama in vključuje pregled samega podjetja. Glavni namen notranje revizije ni, da pooblaščeni revizor nepotrebno brska po dokumentih podjetja, ampak da pregleda zgodovino poslovanja in ugotovi, ali je podjetje vodeno pravilno in učinkovito. Pri notranjem revidiranju središče obravnave ni pregled računovodskih knjig.

Da podjetje deluje pravilno, je potrebna ureditev sistema, ki nadzoruje vse procese v podjetju. Uspešna ureditev je sestavljena iz treh sklopov. Prvi sklop je vodstvo podjetja oziroma organizacije, ki je odgovorna za vzpostavitev notranjih procesov in njihovo delovanje. Naslednji sklop je oblikovanje in nadzor vzpostavljenega sistema. Tu se oblikujejo tudi ukrepi, med katerimi je tretji sklop. To je notranja revizija, ki je zadolžena, da oblikuje ukrepe za morebitna tveganja in poda priporočila, če je to potrebno. Notranjo revizijo se lahko izvaja s pomočjo najete revizijske družbe, ki izvede revizijo neodvisno. Nekatera podjetja organizirajo tudi lastno notranjo revizijo. Če podjetje res želi čim bolj nepristransko notranjo revizijo, se navadno odloči za zunanjega izvajalca.

Notranja revizija se osredotoča na uspešnost in učinkovitost poslovanja podjetja. Poleg tega ovrednoti vse postopke in pomaga pri uresničevanju strateških in operativnih ciljev. Tu ovrednoti še katera so glavna tveganja in samo vodstvo. Za najboljšo oceno, potrebuje revizor prost dostop do vseh virov, procesov in komuniciranja v podjetju. Notranja revizija zato ni kratkotrajen postopek in za celovito mnenje potrebuje revizor najmanj 10 delovnih dni. Pri najdbi pomanjkljivosti ali slabosti se doba še poveča. Notranjo revizijo bi moralo opraviti vsako podjetje oziroma organizacija, saj lahko na dolgi rok prinese ogromno izboljšav.